Borštnikovo nagrado za igro prejme Janez Škof za vlogo Očeta v uprizoritvi Angel pozabe v izvedbi SNG Drama Ljubljana.
Angel pozabe ob presežni besedilni predlogi dolguje svojo moč predvsem angelskemu igralskemu deležu. Redukcija, ki jo dramatizacija vzpostavi pri postavitvi akterjev z babico in mamo v eni igralki, še bolj poudari vlogo “nedeljenega” očeta, te nebogljene in travmatizirane avtoritete. Oče Janeza Škofa z ganljivim spletom norosti, bolečine in milosti ustvari pretresljivo intimno in protivojno pričevanje. Z nenehno maničnostjo, vzponi in padci in z maksimalno intenzivnostjo v tragičnih in komičnih momentih diktira ritem uprizoritve in izriše zagotovo enega najmočnejših šibkih očetov slovenske literature, dramatike in odra.
Borštnikovo nagrado za igro prejme Barbara Cerar za vlogo Nje v uprizoritvi Angel pozabe v izvedbi SNG Drama Ljubljana.
Barbara Cerar je kot Ona, centralni lik v Angelu pozabe, postavljena pred zahtevno nalogo – izpeljati mora dramaturški lok od deklice, ki se čudi svetu in ga skuša razumeti, preko dekleta, ki se odloči za svojo pot in jo tudi udejanji, in končno do pesnice, ki najde svoj jezik, svoj izraz.
Barbara Cerar ne podaja deklice z zunanjimi, telesnimi znaki otroštva, ampak s čudenjem, navdušenjem nad spoznavanjem okusov, vonjav, barv, narave in babičinega poganskega misticizma. Podaja jo s prostodušnostjo, s kakršno otroci dojemajo svet. Barbara Cerar kot Ona vseskozi in vedno bolj vsrkava, odseva, a se tudi ograjuje od osebnih travm staršev in babice ter travm z manjšinstvom zaznamovanega okolja. Na odru raste in dozoreva pred nami, ob tem pa nas s svojim žarom vseskozi priklepa, vedno znova očara in gani.
Iz Male Drame na oder KD Grosuplje prihaja Angel pozabe z Janezom Škofom, Barbaro Cerar in Sašo Pavček. Poetični roman Maje Haderlap je priredil Igor Pison, ki je podpisan tudi pod režije predstave, ki je bila uvrščena v tekmovalni del Borštnikovega srečanja 2014.
Roman Angel pozabe (2011) pesnice in dramaturginje Maje Haderlap z intimno poetičnostjo spregovori o pomenu partizanskega gibanja na avstrijskem Koroškem. Prek delovanja avtoričinega spomina se pred nami izrisujejo pokrajine, skozi katere se preliva čas, ki s pomočjo izkušnje spreminja tako navade v Železni Kapli kot tudi zavest domačinov o lastnem življenju. Izjemen pomen in vrednost Angela pozabe potrjujejo številne nagrade in priznanja, pa tudi ponatisi romana.
Iz gledališkega lista
Angel pozabe je v prvi vrsti roman o delovanju spomina. Individualnega, kolektivnega in ne nazadnje tudi kulturnega. … Angel pozabe je tudi roman o nezmožnosti spominjanja določene družbene skupnosti ter o posledicah, ki jih prinaša spominski molk. … Struktura pripovedovanja romana in tudi uprizoritve narekuje usmeritev pogleda na Njo, pripovedovalko; skozi njen pogled, raznolike interakcije z lastnimi spominskimi situacijami ter predvsem v drugem delu skozi aktivne komentarje določenih dejstev in dogodkov, uprizoritev postopoma sestavlja zgodbo odraščanja, vpisovanja izkušenj, oblikovanja idiosinkratičnih osebnostnih potez ter s tem tudi specifične identitete, ki deluje kot svojevrsten pars pro toto koroških Slovencev. … Angel pozabe odpira pot k razmisleku o kolektivnem spominu, ki je ločen od zgodovinopisja kot takega. … Tako roman kot tudi gledališka uprizoritev raziskujeta pokrajino otroštva, na katero je otrok empatično navezan in v kateri so ideološke prvice še v ozadju.
Eva Kraševec: Po sledeh spomina (odlomek)
